Dan smo začeli s skupnim odhodom ob 8:00, ker je že ob 8:30 v kapeli Zavoda sv. Stanislava potekala adoracija pred najsvetejšim za vse udeležence dogodka. Ob 9:00 je bila v dvorani Škofijske Klasične gimnazije na razporedu prva tekma. Tako smo po začetnem umirjanju vsi morali hitro “na igrišče”. Prvi šport na razporedu je bila odbojka. Izjemno visokih pričakovanj pred začetkom nismo imeli, smo pa vseeno igrali z željo po zmagi. To nam je v krvi in od tega ne bežimo. Kljub dolgi in napeti začetni tekmi smo iz nje prišli ven kot zmagovalci. Začutili smo, da smo vendarle dovolj močni, da naredimo nekaj večjega. Vzdušje je bilo odlično in timski duh na potrebni ravni. Žal smo po zgubljeni drugi tekmi ostali brez finala, a smo vseeno ostali dovolj zbrani in zmagali zadnji dve. Pridobili smo skupno tretje mesto in si s tem zaslužili mesto na podiju.

Nato je sledila košarka. Mislili smo, da imamo tukaj največje možnosti za zmago, zato smo večino naših ambicij usmerili v košarkarski pokal. Vsi smo komaj čakali, da začnemo igrati košarko. A turnir smo slabo začeli in smo hitro pristali na zemljo. V prvi tekmi naš napad ni najbolje funkcioniral, sama tekma pa je bila zelo trda. Težavnost tekme je bila vidna tudi na naših telesih, saj smo skoraj vsi dobili lažje udarce. Kljub borbenosti in naši mentaliteti “nikoli ne obupaj” smo tekmo zgubili. Vzdušje se je malo pokvarilo, a morali smo se hitro spet zbrati in storiti vse, da rešimo kar se rešiti da in osvojimo tretje mesto. Tudi v drugi tekmi smo se mučili in komaj zmagali, da bi se v tretji tekmi končno sprostili in začeli igrati tako, kot smo hoteli od samega začetka. Napad je končno začel funkcionirati in nasprotna ekipa ni imela nobenega odgovora na naš “pick and roll”. Tako smo tretjo tekmo rutinsko zmagali in se uvrstili v boj za tretje mesto. V malem finalu smo nadaljevali tam, kjer smo se v prejšnji tekmi ustavili in je bilo po koncu prvega polčasa že očitno, v katero smer bo tekma šla – naši nasprotniki niso prišli niti do ene točke. Tekmo smo zmagali s končnim izidom 19-6 in tudi v košarki smo opravili kot tretje uvrščeni.

Po tem je sledila pavza za kosilo, ki je bila zelo dobrodošla za vseh nas 10 utrujenih in lačnih fantov. Vedeli smo, da nas čakajo še nogometne tekme, vendar nismo bili preveč zaskrbljeni. Nogometa nismo med letom nikoli igrali in nihče od nas ga ni treniral »zares«. Med kosilom smo se dogovorili, kdo bo prvo tekmo začel, kako bomo igrali in kdo bo branil, kar veliko pove o pričakovanjih, ki smo jih imeli. “Gremo se zabavat, brez pritiskov”, smo si rekli. Na lanski olimpijadi nismo zmagali nobene tekme in zato bi bil za nas katerikoli dosežek že uspeh. Prava zabava je v tem trenutku šele začela.

Kmalu po pričetku prve tekme smo začeli “plesati” po igrišču. Tekmo smo dobro odprli in že v prvem polčasu zadeli dva gola, enega pa dobili. V obrambi smo bili kompaktni, napad je bil koncentriran in vratar dobro razpoložen. Tekmo smo končali rutinsko in izid polčasa obdržali do konca. Največja zmaga pa je bila samozavest, ki je prišla z zmago. V nadaljevanju smo brez prejetega zadetka zmagali v naslednjih dveh tekmah. V nekem trenutku je nasprotna ekipa ob neuspehu izgubila še živce, mi smo pa z nasmehom na obrazu korakali proti finalu. Čutili smo podporo publike od koder so se slišali predvsem ženski vzkliki “Dajmo Kolegijci!”. Tako smo na ogromno presenečanje vseh nas in v odličnem vzdušju pridobili vstopnico za finale. Vendar ni lahko igrati tako veliko tekem v treh različnih športih in smo na tej točki začeli čutiti posledice prejšnjih bitk. Prvič smo bili res »zmatrani«. Vseeno smo se dovolj regenerirali in pripravili za finale. V finalni tekmi je obramba malo popustila in čeprav smo na prejeti gol odgovorili z zadetkom, se je zgodilo, da smo prvič na tekmi prejeli dva zadetka in s končnim izidom 1-2 prepustili naslov prvaka v nogometu Študentskemu domu Janeza Frančiška Gnidovca. Kot pravi gospodje smo jim čestitali za zmago in pokal ter prejeli naše nagrade: tretje mesto v odbojki, tretje mesto v košarki in drugo mesto v nogometu. Ponosno smo odšli v garderobo in začeli slavje. Izpisali smo zgodovino, ker nikoli prej Jezuitski kolegij ni bil hkrati uspešen v vseh treh športih. Pokal pa prepuščamo kakšni drugi generaciji Kolegijcev, ki bodo še enkrat na novo pisali uspehe Rezidence.