Poročilo Večerne akademije z dne 15. aprila 2025

V prenovljeni Arrupejevi dvorani Jezuitskega kolegija je potekalo še zadnje predavanje v ciklu letošnjih Večernih akademij. Tokratni gost in predavatelj je bil rektor Jezuitskega kolegija, jezuit p. Damjan Ristić. Na domačem »terenu«, v napolnjeni dvorani Kolegija, nas je p. Damjan popeljal skozi dvatisočletno zgodovino Cerkve in nas ob tem seznanil z dejstvom, da se podoba Cerkve ves čas spreminja. Njen odnos z družbo je dinamične narave – Cerkev je tekom svoje dolgoletne zgodovine doživljala obdobja vzponov, obdobja padcev in celo obdobja zatona. Kljub slednjim, je Cerkev vedno znova »vstala« in se vrnila na zgodovinsko prizorišče.

Preden se dotaknemo razlogov za »prazne« cerkve, naj predstavim gosta tokratne Večerne akademije. Ker njegov življenjepis zajema obsežen  in dolgoleten študij na večih področjih, bogate izkušnje z delom z ljudmi na treh kontinentih, poglobljeno duhovno izpopolnjevanje, solo-pevsko udejstvovanje ter še mnogo drugih aktivnosti, naj v nadaljevanju skušam povzeti najbolj ključne informacije.

Pater Damjan Ristić se je Družbi Jezusovi pridružil leta 1998 po končanem študiju splošnega jezikoslovja, bibliotekarstva ter filozofije. Pot ga je nato vodila v afriško državo Zambijo, kjer  je najprej pomagal ljudem kot negovalec v bolnici, potem kot učitelj angleškega jezika ter kasneje tudi kot kaplan. Po izkušnji z Afriko se je lotil študija teologije in pastoralne psihologije ter duhovnega spremljanja v Londonu. Izobraževal se je tudi v Bostonu. Po opravljeni probaciji leta 2013 v Dublinu se je vrnil v Slovenijo in postal član skupnosti sv. Jožefa. Tu je od leta 2017 vodilna sila pri ustanovitvi in vodenju Jezuitskega kolegija v Ljubljani. Vsako nedeljo v sklopu EML- English Mass Ljubljana daruje sveto mašo v angleškem jeziku. Ta način podajanja Božje besede je edinstven v slovenskem prostoru, udeležujejo pa se ga verniki vseh starostnih skupin. Pater Damjan vodi tudi podkast Pismouk, pogosto je gost pogovornih oddaj na radiu in televiziji. Zelo rad se ukvarja s solo-petjem in redno nastopa na odrih po vsej Sloveniji.

Na Večerni akademiji nam je najprej predstavil vsebino Zgodnjih Koncilov (obdobje 325-451 po Kr.), ki obravnavajo predvsem temelje vere. Ste vedeli, da je prvi Nicejski koncil potrdil Kristusovo božanstvo, prvi Carigrajski pa božanstvo svetega duha? Danes sta kristjanom po svetu omenjeni spoznanji samoumevni, vendar sedaj lahko vidimo, da temu ni bilo vedno tako. Izrednega pomena v cerkveni zgodovini je tudi Tridentinski koncil (1545-1563), ki je bil v svojem bistvu odgovor na reformacijo. Opredelil je ključne katoliške nauke (Sveto pismo, tradicijo, opravičenje, zakramente in mašo). Nedvomno sta bila za podobo današnje Cerkve ključna tudi Prvi (1869-1870) in Drugi (1862-1965) Vatikanski koncil. Slednji je bil sklican za »aggiornamento« – posodobitev Cerkve za sodobni svet. Ob tem je izpostavil pomen dialoga.

V nadaljevanju smo bili seznanjeni s statistiko, ki pravi, da globalno gledano število katolikov še vedno rahlo narašča. Katoliki predstavljajo približno 1,38 milijarde ljudi, kar ustreza 17-18% vsega svetovnega prebivalstva. Na Zahodu nas najbrž večina nima občutka, da število pripadnikov katoliške veroizpovedi v svetu celo narašča, kar je povsem razumljivo. Število narašča predvsem v Afriki in Aziji, medtem ko Evropa in Severna Amerika beležita blago stagnacijo in upad obiska svetih maš. Podobno je z duhovniškimi poklici, katerih število je v porastu predvsem v Afriki in Aziji.

Razlogov za »prazne« cerkve je zagotovo več. Pater Damjan Ristić jih je razdelil v dve skupini – zunanje in notranje. V prvi skupini je najpomembnejši vzrok sekularizacija, poleg te tudi sprememba vrednot, individualizem ter prisotnost novih duhovnih gibanj. Notranji vzroki za praznost cerkva pa so: krize zaradi spolnih zlorab, pomanjkanje duhovnih poklicev na Zahodu, nizka rodnost ter staranja prebivalstva in spremenjena podoba Cerkve, ki jo javnost vidi kot togo oz. odtujeno od sodobnega načina življenja.

Po končanem predavanju je sledila še zanimiva diskusija. Med drugim je bilo govora o tem, da prebivalci zahodne družbe težijo k iskanju »sebe«, k samouresničevanju in da je človek v središču dogajanju. O podobnem procesu izražanja lastne osebnosti je razpravljal že priznani švicarski psihiater in psihoanalitik Carl Gustav Jung v prejšnjem stoletju. Po njegovih dognanjih ta proces imenujemo individuacija. Govorili smo tudi o tem, da je v družbi prisoten relativizem in da ni več povsem jasno, kaj je »sveto« in kaj ne.

Ob zaključku Večerne akademije se je p. Damjan Ristič v vlogi rektorja Jezuitskega kolegija zahvalil asistentu Andražu Snedcu, ki je v tem študijskem letu pomagal pri organizaciji Večernih akademij in jih tudi uspešno vodil.

Na koncu večera smo se vsi odpravili še v glasbeno kavarno Jezuitskega kolegija, kjer nas je čakala okusna pogostitev in zaključek letošnjega cikla Večernih akademij.

Gregor Valentinčič