ABONMA & VSTOPNICE · SEZONA 2027

Abonma Glasbene kapele v sezoni od januarja do decembra 2027 ponuja štiri koncerte rezidenčnih ansamblov Komornega zbora Glasbene kapele in baročnega orkestra Nova akademija. Vabljeni k branju in nakupu abonmaja!

Posamezna vstopnica: 15 € · Celotni abonma (4 koncerti): 40 € 
Prodaja in rezervacije: na e-naslovu rezervacije.abonma@gmail.com, na +386 68 670 427 ali eno uro pred koncertom na prizorišču.

REZIDENČNA ANSAMBLA

🎶🎵 Komorni zbor Glasbene kapele Jezuitskega kolegija sestavljajo izkušeni pevci solisti, ki se, povezani v enovito zasedbo, v slovenskem in širšem prostoru uveljavljajo kot izjemen poustvarjalni ansambel. Zbor odlikuje bogat zvok in stilska raznolikost – od stare renesančne glasbe in korala do novitet slovenskih in tujih skladateljev. Glasbena kapela gradi identiteto na tesni povezanosti z rezidenčno ustanovo, Jezuitskim kolegijem v Ljubljani, in bogatim slovenskim glasbenim izročilom. Pod oboki kupole jezuitske cerkve sv. Jožefa se ob bogati akustiki oblikuje poseben kapelniški zvok, ki odločilno zaznamuje interpretacijo in širše dojemanje glasbene govorice članov Glasbene kapele. Redno sodelujejo pri liturgičnih slovesnostih in drugih dogodkih kolegija. 

🎶🎵 Baročni orkester Nova akademija sestavljajo člani in solisti društva za širjenje stare glasbe Nova akademija. Navdih črpajo iz Academie Philharmonicorum, ustanovljene leta 1701, ene prvih tovrstnih glasbenih ustanov v Evropi, ki je pomembno oblikovala kulturno življenje pri nas in v tujini. Glasbeno tradicijo tistega časa prenašajo v sodobni čas in mladim glasbenikom omogočajo učenje, raziskovanje in izvajanje stare glasbe na izvoren način. Preko koncertov, delavnic, izobraževanj in raziskovalnih projektov orkester in društvo Nova akademija spodbujata zanimanje za staro glasbo ter krepita njeno prisotnost v slovenski in širši kulturni krajini – ter dokazujeta, da je tudi glasba preteklih stoletij živ, dinamičen in še vedno pomemben del kulturne dediščine. 

KONCERTNI SPORED · SEZONA 2027

l. Missa Nativitatis Domini, 3. januar
ll. Biseri sakralne zakladnice, 29. avgust
lll. Miserere mei Deus · Te Deum, 26. september
lV. Mesija, 26. december

I. MISSA NATIVITATIS DOMINI
Nedelja, 3. januar 2027 · 19.00
Solisti in Komorni zbor Glasbene kapele Jezuitskega kolegija · baročni orkester Nova akademija

Jan Dismas Zelenka (1679–1745)
Češki skladatelj Jan Dismas Zelenka je izobrazbo pridobil na praškem Jezuitskem kolegiju, s katerim je vse življenje ohranil tesne vezi – prav za jezuitske slovesnosti je ustvaril nekatera svoja najpomembnejša dela. Med letoma 1716 in 1719 se je na Dunaju izpopolnjeval pri Johannu Josephu Fuxu.
Od leta 1710 je deloval v Dresdnu, sprva kot član dvornega orkestra, pozneje kot cerkveni skladatelj. Spoštovali so ga največji sodobniki – Telemann, Graupner in Bach – med njegovimi učenci pa je bil Johann Joachim Quantz. S svojimi liturgičnimi deli velja za enega najpomembnejših katoliških skladateljev prve polovice 18. stoletja; med njimi izstopa cikel zadnjih šestih maš, njegova Missa Divi Xaverii pa bo leta 2029 obeležila 300-letnico nastanka.

Missa Nativitatis Domini, ZWV 8
Slovesno božično mašo v D-duru je Zelenka skomponiral v izjemnem hitenju med 16. in 23. decembrom 1726 za dresdensko dvorno kapelo. Lastnoročno je dokončal le prve tri dele ordinarija (Kyrie, Gloria in Credo), Sanctus in Agnus Dei pa sta se ohranila v prepisu pri Bachovi družini – kar priča o tem, kako cenjen skladatelj je bil. Napisana je za praznično zasedbo z dvema trobentama, dvema oboama (ki igrata tudi na flavti), godali in zborom s štirimi solisti; poseben poudarek namenja pihalom, mojstrsko pa blestita tudi kontrapunkt in kromatika.

II. BISERI SAKRALNE ZAKLADNICE
Nedelja, 29. avgust 2027 · 19.00
Komorni zbor Glasbene kapele Jezuitskega kolegija

Glasbena kapela bo izvedla dela skladateljev na Slovenskem (Janez Krstnik Dolar in Jacobus Gallus) ter drugih evropskih avtorjev, ki so svoja dela pisali in posvečali liturgični rabi. Poleg poustvarjanja želi Glasbena kapela te skladbe predstaviti tudi v liturgičnem kontekstu, zato jih redno izvaja tudi med mašami.

Jakob Petelin Gallus se je rodil leta 1550 na Kranjskem in umrl 18. julija 1591 v Pragi. Poznamo ga tudi pod imenom Jacobus Gallus Carniolus, kar pove, da je bil doma nekje na Kranjskem. Za njegov rojstni kraj se navajajo Ribnica, Idrija in Šentviška Gora na Tolminskem. Znanstveniki domnevajo, da se je izobraževal v samostanu v Stični. V mladih letih je veliko potoval po območju današnje Avstrije. Okoli l. 1570 je domnevno odšel na Dunaj, kjer se je zaposlil v dvorni kapeli. Podatki v dvornih računskih knjigah kažejo, da je bil tam še leta 1574 in se srečal med drugim tudi s skladateljema P. de Monte in J. Regnart, ki sta ga verjetno seznanila s podrobnostmi skladanja. Po odhodu z Dunaja je obiskal razna mesta in samostane, med njimi Zwetll, Wroclav, Zabrdovice pri Brnu in Olomouc. L. 1585 je odšel v Prago in vodil glasbeno kapelo v cerkvi sv. Jana na Břehu. Tam je ostal vse do svoje smrti. Krog Gallusovih mecenov je
bil širok, podpirali so ga materialno in moralno. Znan je bil kot najboljši renesančni skladatelj. Najprej je v štirih knjigah izšel izbor 16 maš Selectiores quaedam missae (1580). Napisal je številne motete, ki so izšli v štirih zvezkih z naslovom Opus musicum (1586-90). Skupno jih je napisal 374. Madrigali so izšli v treh knjigah z naslovom Harmoniae morales (1589, 1590), skupno pa jih je napisal 53. Večji del njegovega opusa je izšel za časa njegovega življenja, le malo ga je ostalo v rokopisu. Po njegovi smrti je izšla zbirka 47 posvetnih zborov, ki jih l. 1596, z naslovom Moralia, izdal njegov brat.

III. MISERERE MEI DEUS · TE DEUM
Nedelja, 26. september 2027 · 19.00
Solisti in Komorni zbor Glasbene kapele Jezuitskega kolegija · baročni orkester Nova akademija 

Janez Krstnik Dolar (1620–1673)
Rojen v Kamniku, je bil eden najpomembnejših slovenskih skladateljev evropskega glasbenega baroka. Po šolanju na jezuitski šoli v Ljubljani ter študiju filozofije in teologije na Dunaju je deloval v Passauu, v madžarskem Györu in med letoma 1656 in 1658 kot vodja glasbenega oddelka jezuitske šole v Ljubljani. Pot je sklenil na Dunaju kot direktor jezuitskega semenišča in ugleden član tamkajšnjega skladateljskega kroga. Njegov slog odraža močne italijanske vplive, prepletene z izrazitimi individualnimi potezami. Petdeseti psalm Miserere mei Deus je Dolar najverjetneje uglasbil med letoma 1650 in 1660 med delovanjem v jezuitski postojanki v Ljubljani.

Marc-Antoine Charpentier (1643–1704)
Eden najpomembnejših in najbolj plodovitih francoskih baročnih skladateljev, danes najbolj znan po uvodni koračnici iz dela Te Deum, ki je leta 1954 prevzela vlogo evrovizijske himne. Kot mladenič je odpotoval v Rim in postal učenec Giacoma Carissimija; po vrnitvi je francosko eleganco genialno prepletel z italijansko dramatičnostjo in med prvimi v Francijo vpeljal obliko oratorija. Prevzel je vodstvo glasbene kapele pri jezuitih v Parizu in si prislužil naziv Compositeur des Jésuites. Kljub obsežnemu opusu z več kot 550 ohranjenimi deli je večji del kariere deloval v senci Jeana-Baptista Lullyja; njegova zapuščina je bila v celoti priznana šele sredi 20. stoletja.

IV. MESIJA
Nedelja, 26. december 2027 · 19.00
Solisti in Komorni zbor Glasbene kapele Jezuitskega kolegija · baročni orkester Nova akademija

George Frideric Handel (1685–1759)
Handel velja za enega najvplivnejših ustvarjalcev glasbenega baroka, ki je s spajanjem nemške polifonije, italijanske spevnosti in angleškega monumentalizma ustvaril brezčasne mojstrovine. Rojen v Halleju, je pot začel kot violinist in čembalist v Hamburgu, ključno slogovno preobrazbo pa je doživel med letoma 1706 in 1710 v Italiji. Strast do italijanske opere in vokalne tradicije je prenesel v London, kjer se je leta 1712 trajno naselil in postal britanski državljan.
Ko je zanimanje javnosti za opero upadlo, je ustvaril povsem nov žanr – monumentalni angleški dramski oratorij. Ob smrti leta 1759 so ga z najvišjimi častmi pokopali v Westminstrski opatiji.

Mesija, HWV 56 (1. del)
Oratorij iz leta 1741 velja za eno najveličastnejših in najpogosteje izvajanih del v zgodovini glasbe. Handel ga je na svetopisemska besedila, ki jih je zbral Charles Jennens, ustvaril v komaj 24 dneh; krstna izvedba v Dublinu leta 1742 je doživela izjemen uspeh. Delo skozi tri dele premišljuje o prerokbah in Kristusovem rojstvu, njegovem trpljenju in smrti ter končni zmagi nad smrtjo. Na tem koncertu zveni prvi (adventno-božični) del – naravna umestitev v praznični čas – z izpovednimi arijami in monumentalnimi zborovskimi točkami.