V poslednji Večerni akademiji letošnjega študijskega leta (april 2024) smo prisluhnili doktorju medicine in diplomiranemu filozofu ter literarnemu komparativistu, Kristjanu Sirniku, ki se je kar nekaj časa kot zdravnik ukvarjal z odvisniki od prepovedanih drog. V predavanju nam je predstavil, kaj kanabis je in kako učinkuje na človeško telo.

Pojmi marihuana, kanabis in konoplja se vsi nanašajo na posušene liste, cvetove, stebla ali semena konoplje (rod Cannabis L.) V ta rod uvrščamo navadno (C. sativa L.) in pa indijsko konopljo (C. indica Lam.). Ti vrsti konoplje se razlikujeta po več morfoloških in biokemijskih značilnostih. Vrsta C. sativa je višja, ima ožje lističe listov, ki so bledo zelene barve in vsebuje večjo pestrost kemičnih spojin, od katerih jih je več kot 60 kanabinoidnih. Indijska konoplja pa je nižje rasti, s širokimi lističi in je temnejše zelene barve. Vsebuje večje koncentracije kanabidiola kot navadna konoplja. Navadna konoplja bolje uspeva v toplejših podnebnih razmerah, indijska pa je bolje prilagojena na uspevanje tudi v hladnejših podnebjih.

Kaj pa pravzaprav so kanabinoidi? Gre za, v splošnem, vse spojine, ki se lahko vežejo s kanabinoidnimi receptorji in s tem sprožijo njihov biološki odgovor (gre torej za agoniste teh receptorjev). Delimo jih na več skupin:

• telesu lastne, ki so del endokanabinoidnega sistema
• rastlinskega izvora (fitokanabinoide)
• sintetične kanabinoide

Fitokanabinoidi konoplje imajo različna imena glede na to, s katerega dela rastline izvirajo. Za posušene cvetove in liste se uporablja izraz marihuana; za konopljo, gojeno v laboratorijih s posebno visoko vsebnostjo THC-ja, se uporablja izraz skank; za konopljino smolo pa je v rabi ime hašiš.

Koncentrate marihuane je mogoče izdelati v komercialnem okolju s sodobno opremo ali jih pripraviti doma s pomočjo različnih tehnik. Pogosta je tehnika uporabe vnetljivih topil, vključno z butanom, propanom, etrom ali alkoholom. Izdelki pridobljeni z uporabo vnetljivih topil imajo visoko vsebnost THC, zaradi česar je ta tehnika zelo priljubljena, poleg tega uporabniki poročajo o dolgotrajnejših učinkih, gre pa tudi za razmeroma poceni in učinkovito proizvodno metodo. Končni izdelek je videti kot lepljiv tekoči vosek oz. mehka trdna snov in je jantarne barve. Olje in vosek se lahko uživata z vapi, trdne snovi se lahko dajo tudi na segreto ploščo, običajno izdelano iz titana, kremena ali keramike, kjer se zaradi visoke temperature uparijo in vdihavajo z orodjem za dabing, ki se pogosto imenuje rig.

V zvezi s konopljo govorimo predvsem o dveh spojinah, o THC (tetrahidrokanabinolu) in CBD (kanabidiol). V preteklosti je veljalo prepričanje, da THC povzroča zadetost, evforičnost, ppoveča tesnobnost in prestrašenost, CBD pa zmanjša tesnobnost, pomirja, sprošča in ni psihoaktiven ter nima stranskih učinkov. Ključno naj bi bilo torej razmerje med tema spojinama, rastlina, ki ima pravo ravnotežje med CBD in THC pa naj bi ublažila negativne učinke THC. V zadnjem času se goji marihuana, ki vsebuje vedno višje koncentracije THC.

V raziskavi, ki so jo izvedli v letu 2023, so ugotovili, da CBD z zaviranjem delovanja citokrom P450 oksidaze v jetrih, ki je eden od ključnih encimov za razgradnjo tujih snovi v telesu, celo poveča vsebnost THC, ki pride v krvni obtok, če ga zaužijemo preko hrane. CBD je tako stranske učinke kot so tesnobnost, poslabšanje kognitivnih sposobnosti in pospešen srčni utrip, le poslabšal.

Mladi v ZDA najpogosteje uporabljajo kanabis tako, da vejpajo. Najpogosteje uporabljajo delta-8-THC, ki je analog delta-9-THC, ki se nahaja v konoplji. Delta-8 THC proizvedejo iz CBD in ima podobne psihoaktivne učinke kot delta-9 THC. Med mladostniki in mladimi odraslimi je vejpanje konoplje na splošno bolj privlačno od drugih oblik uživanja, saj jo imajo uporabniki za “trendovsko” in “kul”, ima uporabniku prijazno zasnovo, enostavno jo je skriti in manj fizično draži zgornja dihala kot oblike, ki jih je treba prižgati z vžigalnikom. Obenem je razširjeno prepričanje, da je ta oblika varnejša od kajenja konoplje v obliki jointa. Vejpa se lahko tekočino, ki vsebuje kanabinoide, posušeno konopljo (ki se segreva preko vročega zraka ali vroče površine) ali koncentrate.

Med državami EU obstajajo znatne razlike v deležu oseb, ki so kadarkoli v življenju poizkusile konopljo. Ta delež se giblje od približno 4,3 % vseh odraslih na Malti do 44,8 % v Franciji. Povprečna vsebnost THC v izdelkih iz konoplje v rabi v EU se je povečala, trenutno je povprečna vsebnost THC v hašišu (21 %) skoraj dvakrat večja od tiste v marihuani, ki običajno znaša približno 11 %. V ZDA je v marihuani ta povprečno okoli 15 %.

Vedno bolj je razširjeno tudi mnenje, da bi konoplja morala biti na voljo za zdravstveno uporabo, kot kaže Eurobarometer Evropske komisije iz leta 2022, v katerem sedem od desetih anketirancev meni tako. V Evropi se širi tudi zakonita trgovina s konopljo: imamo registracije sort konoplje in znamk proizvodov, večajo se hektarji, na katerih se goji konoplja, več je vlog za nova živila. V številnih državah članicah EU so prisotne prodajalne, ki prodajajo proizvode z nizko vsebnostjo THC, vključno z živili, kozmetiko in zeliščnimi materiali za kajenje. K temu je verjetno botrovalo dejstvo, da je leta 2020 so sodišča ocenila, da CBD, pridobljen iz rastline, ni „droga“, saj je bila ta snov v tistem trenutku znanstveno razumljena kot snov, ki nima psihoaktivnih lastnosti.

V Evropi se pojavlja tudi vse več poročil o dodajanju sintetičnih kanabinoidov konoplji, zlasti pri proizvodih iz marihuane in hašiša z nizko vsebnostjo THC. Sintetični kanabinoidi posnemajo učinke THC, njihova jakost in strupenost pa je lahko zelo velika. Povzročijo lahko močnejšo zastrupitev ter hujše duševne, psihične in vedenjske učinke kot sama konoplja, obstajajo pa tudi poročila o hudih zastrupitvah in zastrupitvah s smrtnim izidom. Ljudje lahko nevede zaužijejo velike odmerke sintetičnih kanabinoidov, saj lahko tisti, ki primešajo proizvodom iz naravne konoplje sintetične kanabinoide, uporabljajo nenatančne proizvodne postopke, to pa povzroči, da so primesi neenakomerno porazdeljene po proizvodu. Tako lahko nastanejo proizvodi, ki vsebujejo strupene količine sintetičnih kanabinoidov in skoncentrirane skupke snovi v proizvodih.

Uporaba konoplje leta 2021 med prebivalci EU v starosti 15–34 let je po ocenah znašala 15,5 %. Za skupino 15- do 24-letnikov je bilo ocenjeno, da jih je v zadnjem letu konopljo uporabljalo 19,1 % (9,0 milijona), v zadnjem mesecu pa 10,4 % (4,9 milijona). V spletni raziskavi EU o drogah za leto 2021 je bilo ugotovljeno, da je 95 % anketirancev, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabljali konopljo, uporabljalo marihuano, 32 % jih je uporabljalo hašiš, 25 % prehranske proizvode, 17 % pa izvlečke. Pandemija COVID-19 je vplivala na vzorce uporabe konoplje, saj so uporabniki, ki so pogosteje uporabljali marihuano, uporabljali še več marihuane, manj pogosti uporabniki pa so jo v povprečju uporabljali še manj. Leta 2020 razpoložljivi podatki iz 25 držav kažejo, da se je v Evropi približno 80.000 ljudi vključilo v specialistično obravnavo zasvojeno sti od drog zaradi težav, povezanih z uporabo konoplje, od tega približno 43.000 prvič. Novi uporabniki v obravnavi so kot glavno problematično drogo najpogosteje navedli konopljo, in sicer je bilo takih 45 % vseh oseb v Evropi, ki so se prvič vključile v zdravljenje.

Če pogledamo še nekaj statistike iz Slovenije: v letih 2011 in 2012 je 15,8 % odraslih oseb v Sloveniji že uživalo marihuano oziroma hašiš. Podatki za leto 2018 kažejo, da je kadarkoli v življenju konopljo poskusilo 20,7 % odraslih, v zadnjih 12 mesecih med mladimi odraslimi (15-34 let) 12,3 % in v starostni skupini 15-16 let jo je vsaj enkrat v življenju poizkusilo 23 %, kar predstavlja skoraj četrtino slovenskih 15-letnikov.

Kakšne pa so škodljive posledice uživanja kanabinoidov? Uživanje podvoji tveganje za prometne nesreče ob vožnji pod njihovim vplivom. Kajenje kanabinoidov med nosečnostjo poveča verjetnost anemije mame in zmerno znižanje porodne teže otroka. Za otroke, ki so in utero izpostavljeni kanabisu je verjetnost, da bodo potrebovali namestitev v neonatalni intenzivni enoti večja. Med duševnimi posledicami pa so odvisnost, povečava verjetnost zlorabe alkohola in drugih drog, psihoze ter socialne anksioznosti.

Koncentrati marihuane vsebujejo zelo veliko količino THC. Izdelki na osnovi topil so običajno še posebej močni, pri čemer je dokumentirana povprečna vsebnost THC približno 54-69 %, po poročilih pa lahko tudi presega 80 %, medtem ko je pri metodah ekstrakcije brez topil povprečna vsebnost THC med 39 in 60 %. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je 33 % vseh adolescentov v ZDA (13 do 18 let) poročalo o uporabi konoplje vsaj enkrat v življenju, 24 % pa o uporabi koncentrata. 72 % vseh uporabnikov konoplje je torej uporabljalo koncentrate.

Problem predstavlja tudi način uživanja, saj prihaja do različno močne izpostavitve kanabinoidov pri različnih načinih njihove rabe. Daberji vdihnejo celotno količino naenkrat – v enem samem vdihu. Zato lahko koncentrati v telo hitro dostavijo izjemno velike količine THC. Tveganje odvisnosti se z izpostavljenostjo visokim koncentracijam THC povečuje, večji odmerki THC pa lahko povzročijo tesnobo, vznemirjenost, paranojo in psihozo. Poleg tega so lahko onesnaževala v koncentriranih izdelkih razlog za skrb. Tudi do  80 % testiranih vzorcev koncentrata je onesnaženih z različnimi snovmi, ne le s pesticidi, ampak tudi z ostanki topil, ki v proizvodnem procesu niso bila popolnoma očiščena. Pomembno je opozoriti, da neposredno vdihavanje koncentriranega butana med rekreativnimi uporabniki inhalantov predstavlja številna tveganja, vključno s smrtnimi primeri. Odvisnost od kanabinoidov razvije približno 10 % ljudi, ki jih je kdaj poskusilo, kar pomeni, da imajo kanabinoidi relativno nizek potencial za odvisnost, če jih primerjamo na primer s tobakom, heroinom, kokainom in alkoholom, kjer se odvisnost od tobaka razvije pri več kot 30 %, od heroina pri 20-30 %, od kokaina vsaj pri 15 % in od alkohola pri 10-15 % tistih, ki so navedene substance kdaj vzeli.

Za kronične uporabnike je značilen zgodnji začetek in naraščajoče uživanje marihuane v celotnem življenjskem obdobju. Pri njih je večja prevlada negativnih posledic, vključno z več kriminalnimi dejavnostmi, stresnimi življenjskimi dogodki, medosebnimi težavami (npr. prepiri s partnerjem), manjšim zadovoljstvom z življenjem in delom, nižjo uspešnostjo, več depresije, tesnobe, s šolo povezanih težav (tj. slabše ocene, slabšo učno uspešnostjo, večjo verjetnostjo prekinitve šolanja in nižjo stopnjo izobrazbe po končanem srednješolskem izobraževanju). Izkazalo se je tudi, da prijatelji ljudi, ki uživajo kanabinoide praviloma, kanabinoide uživajo tudi sami. Poleg tega je tudi več tveganega spolnega vedenja in večja razširjenost uporabe drugih psihoaktivnih snovi, vključno z nikotinom in alkoholom. Druge težave vključujejo večji poklicni stres in finančne obremenitve ter težave pri obvladovanju psihosocialne prilagoditve, vključno z nezmožnostjo sprejemanja odraslih vlog, kot je poroka, nosečnost in starševstvo. Poleg tega imajo redni uporabniki tudi zmanjšan volumen sive možganovine v številnih ključnih predelih možganov. Imajo tudi manj učinkovito oz. manj zrelo mikrostrukturo bele možganovine. To se sicer ne pokaže takoj, saj z aktivacijo dodatnih možganskih regij možgani v mladosti te spremembe precej dobro kompenzirajo, kasneje pa se s starostjo ta zmožnost zmanjša in vodi tudi do (zgodnejšega) razvoja demence. Že enkratno uživanje marihuane lahko vodi do trajnih sprememb v morfologiji rastočih možganov, zaradi česar je ključno, da se rabo marihuane preprečuje!

Na verjetnost uživanja kanabinoidov pri adolescentih vplivajo predvsem dekriminalizacija, medikalizacija in legalizacija uporabe konoplje. V večini ameriških zveznih držav so ti postopki v zadnjih 25 letih močno spremenili družbeno dojemanje in vzorce uporabe konoplje med Američani. Verjetnost negativnih razvojnih izidov je poleg tega večja pri mladih z zgodnjim začetkom, vztrajnim, pogostim in zelo močnim uživanjem delta-9-THC.

Pokazalo se je, da bolj kot so mladostniki seznanjeni s tveganji, ki jih uživanje marihuane prinese, nižja je pri njih stopnja uporabe in namera uporabe v prihodnosti, kar nam bi moralo biti v spodbudo, da si kot družba prizadevamo mlade in drug drugega čim bolje seznaniti s posledicami rabe marihuane.

Predavanje je lepo zaokrožilo letošnji cikel Večernih akademij. Bilo je zanimivo, predvsem pa nas je seznanilo z nekaterimi ključnimi dejstvi, povezanimi z njeno rabo, kar postaja v teh nenavadnih časih še toliko pomembnejše.

Spisal Gaj Kušar na osnovi predavanja Kristjana Sirnika